Arbitraža

Stalna Arbitraža pri Zavarovalnici Triglav je bila ustanovljena leta 1982, z delovanjem je začela v letu 1983. Arbitraža deluje v obliki stalnega fakultativnega razsodišča in je pri svojem delu samostojna in neodvisna. Odloča v sporih iz zavarovalnih in odškodninskih razmerij o pravicah, s katerimi stranke lahko prosto razpolagajo, če se za njeno pristojnost pisno dogovorijo Zavarovalnica Triglav in njenimi zavarovanci oz. oškodovanci. Arbitražni postopek se začne s tožbo. Zavarovanec oziroma oškodovanec vloži tožbo na arbitražo zaradi plačila odškodnine oz. zavarovalnine, ker je bil njegov odškodninski zahtevek s strani zavarovalnice odklonjen oz. se ne strinja z višino poravnalne ponudbe. Arbitraža je pristojna za odločanje v konkretnem sporu, če stranki skleneta pisni arbitražni sporazum, ki ga praviloma sestavi arbitraža na posebnem obrazcu. V posamezni zadevi odloča arbitražni senat, ki ga sestavljajo predsednik arbitražnega senata in dva člana. Vsaka stranka imenuje enega člana senata s Stalne liste arbitrov, predsednika senata pa imenuje predsednik arbitraže.

 

Prednosti

  • Začetek arbitražnega postopka je brezplačen. 
  • Arbitražni postopek je hiter in učinkovit.
  • Stranke z imenovanjem arbitrov neposredno vplivajo na to, kdo bo v njihovi zadevi odločal.
  • Stranke lahko predlagajo tajnost obravnavanja in odločanja.
  • Stranke lahko do konca postopka navajajo nova dejstva in predlagajo nove dokaze. 
  • Arbitri so strokovnjaki z različnih področij.
  • Odločitev arbitraže je dokončna.
  • Arbitražna praksa je do danes izšla že v številnih zbirkah in je plod dolgoletnega strokovnega delovanja arbitraže.

 

Shema postopka

Stalna lista arbitrov

Stalno listo arbitrov sestavljajo strokovnjaki iz različnih področij, predvsem pa iz odškodninskega in zavarovalniškega prava. Lista arbitrov je sestavljena iz predsednikov arbitražnih senatov, arbitrov izmed občanov in arbitrov izmed delavcev Zavarovalnice Triglav. Za predsednika arbitražnega senata je lahko določena le oseba, ki ima opravljeno pravno fakulteto in ustrezne delovne izkušnje. To so predvsem univerzitetni profesorji prava, upokojeni vrhovni in višji sodniki in drugi ugledni pravni strokovnjaki.

 

Pravilnik in kodeks

Arbitraža deluje v skladu s Pravilnikom o arbitraži pri Zavarovalnici Triglav, ki določa organizacijo in sestavo arbitraže ter pravila arbitražnega postopka.
Najpomembnejša načela arbitražnega postopka so zapisana v Etičnem kodeksu arbitraže pri Zavarovalnici Triglav. Arbitri se ob imenovanju na Stalno listo arbitrov s podpisom izjave o sprejemu Etičnega kodeksa zavežejo spoštovati ta načela, to so načelo nepristranskosti, zaupnosti ter hitrosti in ekonomičnosti.

 

Pogosta vprašanja o arbitraži

Kako poteka reševanje sporov?

Reševanja sporov pred arbitražo poteka podobno kot sodno reševanje sporov, le da je postopek pred arbitražo manj formalen. Arbitraža uporablja veljavno slovensko zakonodajo, kot pravila postopka smiselno uporablja zakon o pravdnem postopku, lahko pa odloča tudi po načelu pravičnosti, če jo stranki za to izrecno pooblastita. Praviloma se oškodovanec oziroma zavarovanec še pred sklenitvijo arbitražnega sporazuma neposredno z vložitvijo tožbe obrne na arbitražo ter predlaga toženi stranki, to je Zavarovalnici Triglav sklenitev arbitražnega sporazuma. Če se tožena stranka strinja s pristojnostjo arbitraže, podpiše arbitražni sporazum, imenuje arbitra in odgovori na tožbo. Postopek se nadaljuje z ustno obravnavo, po potrebi z ogledom kraja škodnega dogodka ter zaključi z izdajo arbitražne odločbe.

Kdo odloča o sporni zadevi?

O sporni zadevi odloča senat treh arbitrov, pri imenovanju arbitrov pa imajo odločilno vlogo stranke. Vsaka stranka imenuje enega arbitra s Stalne liste arbitrov, ne sme biti imenovana le oseba, ki opravlja delo v organizacijski enoti Zavarovalnice Triglav, na katero se spor nanaša in oseba, ki je že sodelovala v predhodnem postopku. Predsednika arbitražnega senata imenuje predsednik arbitraže.

Kako poteka obravnava v arbitražnem postopku?

Ustna obravnava se opravi praviloma na sedežu arbitraže. Pravna vrednota arbitraže je mirno reševanje sporov, zato arbitražni senat vsako ustno obravnavo začne z možnostjo sklenitve poravnave med strankama. Če do poravnave ne pride, arbitražni senat skrbno izpelje dokazni postopek in ob uporabi materialnega prava dokončno odloči. Stranka lahko ves čas postopka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze.  Arbitražni postopek je enostopenjski. Arbitraža izda arbitražno odločbo, ki ima učinek pravnomočne sodbe in se lahko prisilno izvrši. Zoper arbitražno odločbo ni možna pritožba, mogoče pa jo je izpodbijati pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani s tožbo za razveljavitev arbitražne odločbe.

Kaj je posredovalni postopek?

Na predlog strank se lahko pri arbitraži izpelje tudi posredovalni postopek, v katerem posrednik, ki je vrhunski strokovnjak s pravnega področja in ga imenuje predsednik arbitraže izmed predsednikov arbitražnih senatov, pomaga strankam doseči poravnavo. Posrednikova naloga je, da prouči navedbe in predloge strank ter druge okoliščine primera in nato strankam posreduje pisni predlog poravnave. Posrednik praviloma organizira srečanje oziroma sestanek s strankami. Stranke lahko  ves čas postopka odklonijo nadaljnje  sodelovanje. Če stranke predlagano poravnavo sprejmejo, ima ta značaj izvensodne poravnave, predvidena pa je tudi možnost, da dobi učinek arbitražne odločbe. Posredovalni postopek je neodvisen od morebitnega arbitražnega postopka v isti stvari, postavljena pa je tudi omejitev za sodelovanje posrednika v arbitražnem postopku.