Z motorjem na izlet: Izola

Izola ima svoj šarm in jo je prijetno obiskati. Zmeraj smo jo opisovali kot otok, zraščen s kopnim, ki ima na sredi zvonik in ob strani visok dimnik ribiške tovarne.

Pozna jesen je idealen čas za vožnjo motocikla. In ker je vreme na obali prijaznejše kot v Alpah, se Izola ponuja kot odličen cilj.

Desetletja dolgo je Izola živela umirjeno življenje, ki ni veliko prineslo. Ni pa niti veliko odneslo. Zato je ostala dokaj nedotaknjena. Velike gradbene spremembe jo še čakajo. Staro podobo Izole je vrgla iz ravnotežja turistična marina, ki nadvladuje mestece. Nad turistično marino se vzpenja tovarniški dimnik, ki je bil ikona ribiške industrije v mestu.

Ime Izola izhaja iz poimenovanja otoka. Tudi Valvasor je Izolo narisal kot otok. Tak je bil tudi Koper, ki pa je imel raven dolg nasip s cesto, ki ga je vezala s celino.

Za popestritev dneva se je prijetno malce sprehoditi. Med ozkimi izolskimi ulicami gospodinje še vedno sušijo perilo na vrveh, ki so potegnjene med ali pod okni. Vetrič prinaša vonjave kosil, ki nastajajo nekje zgoraj za odprtimi okni. Raziskovanje ozkih uličic je zanimivo. Opazite siceršnjo arhitekturno skromnost? Izola ni bila nikoli bogata. Celo zvonik je ves skromen. Zato toliko bolj zbodeta v oči dve hiši iz beneških časov, baročna palača premožne družine Besenghi (degli Ughi, leto 1781) in obnovljena palača Manzioli (leto 1470), kjer je bival izolski župan.

Mandrač, mali obzidan zaliv za barke ribičev, je še dokaj originalen in je delo taistega Manziolija, župana.

Izola ni od včeraj. V Simonovem zalivu so že stari Rimljani imeli pristanišče in vile. Nekaj skromnih temeljev se da še vedno videti, če greste na sprehod ob obali, mimo razrušenega Delamarisa proti hotelom, naslonjenim ob klif.

Avtor: Mitja Gustinčič, MotoSI