Z motorjem na izlet: Hrvaška Istra in Rovinj

Istra. Polotok s strašno bogato zgodovino. Ima antično prestolnico Histrov, Nezakcij, rimski amfiteater v Puli, Franc-Jožefovo Opatijo, Mussolinijevo rudarsko mesto Raša, Titove Brione. Tartufe. Fuže. Ostrige. Fino morje.

Istre se ne naveličaš. To je polotok z več obrazi.
Vendar, začnimo na začetku. Izhodiščni točki za ta izlet segata iz smeri Kozina – mejni prehod Starod / Pasjak ali pa iz Ilirske Bistrice – prehod Jelšane / Rupa. Pač odvisno iz katerega konca Slovenije prihajate. Križišče Rupa, tisti cestni razcep pod mejnimi prehodi na stari cesti, pa je začetek naše tokratne poti.

Naš cilj je obalna cesta Preluka, vmes med Opatijo in Reko. Ne ustavljamo, pač pa zapeljemo navzdol do morja. Do avtokampa Preluk. Točno tu so dirkači štartali, ko so vozili dirke za svetovno prvenstvo. Odpeljimo spominski krog, ki teče v smeri urinega kazalca takole: smer Volosko / Ičiči za samo tri dolge ovinke, vse dokler se ne izteče iz kamna zidana stena, ki se boči nad cesto. Zdaj zaviramo do prve prestave in zavijemo ostro v desno v hrib (tabla kaže smer za Trst). Cesta se strmo vzpenja pod borovci, tu so šikane in nevarna igra svetlobe in senc; pripeljemo na zgornjo cesto, zavoj gre rahlo v desno, tik mimo vegastega gostišča, ki je bil v časih dirk za svetovno prvenstvo eminentna točka. Od tu se spustimo v smeri Reke. Navzdol. Do šeste – je  šlo včasih. Otok Man ni nič v primerjavi s Preluko!

Pazite, da v izteku drevoreda pravočasno zavirate, ker s prvo prestavo zavijamo ostro, ostro v desno, nazaj k morju. In spet plin med vilami, kamnitimi zidovi in ostrimi skalami k morju, šikana med skalami, ter v dolgem loku nazaj pred kamp. Cilj. Tu še danes stojijo kamnite tribune. Slišite aplavz sto tisoč gledalcev? Povprečna hitrost kroga je bila leta 1975 nad 160 km/h. Zadovoljni?

Od tu gremo v Istro. Mimo Voloskega se spustimo v Opatijo, mimo Lovrana
in proti termoelektrarni Plomin. Cesta prijetno vijuga. Je le malce vegasta ob robovih.
Izberemo smer za Labin.

Naša izkušnja je, da je dobro nositi s seboj dober zemljevid Istre. Smerokazi so postavljeni bolj tako, kot da bi jih burja metala in obračala.

Labin je stisnjeno mestece na vrhu hriba, kot mnoga ostala v Istri. Je prijetno mestece, kjer se stara arhitektura in kamen še vedno lesketata v svoji lepoti. Zato se splača sprehoditi po uličicah. Pomislite, da je pod mestom in okolico še vedno veliko premoga!

Iz Labina peljemo mimo Raše in naprej na Raško polje, ki je bilo pred Mussolinijem eno veliko močvirje. Raša je lep primerek rudarskega kraja iz leta 1936, ki ga je v 547 dneh sezidala Mussolinijeva Italija na predhodno izsušenem močvirju. Ustavite. Če se vam ne hodi, kraj vsaj obvozite.

Če vas zgodovina ne gane, nadaljujemo vožnjo proti Puli, se ji izognemo in se mimo Vodnjana zapeljemo v Bale, na kosilo. Bale so spomeniško zaščiteno mestece, ki čaka, da zaživi. V fasadi stare palače je vhod v notranje staro mestece z ozkimi uličicami, tlakovanimi s kamni. Takoj na desni je jazz gostilnica Kamene priče. V preddverju je parkiran Monster.

Bale in Rovinj sta narazen 15 kilometrov. Zapeljite se do morja, pa ne na industrijsko stran, kjer je tudi pristanišče, pač pa zahodno, v center. Nekje ob strani parkirajte in pretegnite noge s kratkim sprehodom po uličicah, ob obali. Tu se stalno nekaj dogaja. Mesto živi. Je slikovito. Imajo zanimivo tržnico, kjer je večina zelenjave domače, iz rdeče istrske zemlje. Sem hodijo turisti s križark kupovat oljčno olje. Če vas ob obali zanese proti skritim hotelom med borovci, boste presenečeni, kako lepo je vse urejeno, zlikano, zeleno. Cene so temu primerne.

Stavimo, da vam bo začelo v Rovinju zmanjkovati časa. Tako je tudi prav. Niso izleti samo za to, da ožemamo gas.

Kažipot za zelo dolg izlet:

Postojna – Knežak – Ilirska Bistrica – Rupa (HR) – Preluka – Opatija – Lovran – Moščenička Draga – Plomin – Labin – Vodnjan – Bale – Rovinj – Umag – Dragonja (SLO) – Črni Kal.

Kakovost vozišča:

Po glavnih prometnih žilah asfalt sploh ni slab. A pozor. Pri prvem rosenju rad drsi vse dokler ga voda ne spere. Stranske ceste so pa malo bolj vegaste.

Kaj pojesti?

V Istri velja enaka zakonitost kot pri drugih masovnih turističnih destinacijah. V prvi vrsti miz ob obali praviloma ješ slabo in drago. Priporočamo jazz-gostilnico Kamene Priče v Balah (pred Rovinjem).
Torej, kaj jesti v Istri? Ribe in morske dobrote gredo v slast. Če morskih okusov ne marate, potem testenine: fuže, ki so testene krpice, navite v rolice in prelite z omako. Imate raje na žlico? Potem bobiče. To je mineštra s fižolom in koruzo. Vam diši mesovje? Najboljši je ombolo, lepo uležan biftek, z ognja.

Avtor: Mitja Gustinčič, MotoSI