Prvi koraki v svetu prometa

Otroci so med najranljivejšimi udeleženci v prometu, zato je njihova zaščita urejena celo z zakonom. Zakon o varnosti cestnega prometa namreč pravi, da morajo starši zagotoviti spremstvo otroka na poti v vrtec in prvi razred osnovne šole. Otrok sme samostojno sodelovati v prometu šele, ko se starši ali drugi skrbniki prepričajo, da so otroci sposobni razumeti nevarnosti v prometu ter so seznanjeni s prometnimi razmerami na prometnih površinah. Morda se kdaj sprašujemo o smiselnosti teh določil, a če pobliže pogledamo, kako otroci dojemajo promet, se lahko zavemo, da velja varnosti najmlajših posvetiti vso skrb.

Kako naj se uvajanja v promet lotijo starši?

Morda si moramo najprej sami sebi dopovedati, da otrok ni pomanjšana kopija odraslih. Njegovo razumevanje je v primerjavi z našim zmanjšano, omejeno, perspektiva, s katere opazuje svet okoli sebe, je drugačna. Otrok pogosto deluje bolj čustveno kot racionalno, zato ga je treba poučiti, zakaj v prometu veljajo pravila in čemu služijo prometni znaki s svojo sporočilnostjo. Z uvajanjem začnemo postopoma! Bodimo potrpežljivi, večkrat ponavljajmo že povedano, preverjajmo, ali si je otrok zapomnil, kar smo ga že naučili, predvsem pa dosledno preverjajmo, ali nas sploh razume. Zato smo pripravili nekaj napotkov za lažji začetek:

1. Sami smo najboljši vzor otrokom. Vsako priložnost (sprehod, vožnja z avtomobilom, opazovanje prometa …) izkoristimo, da kontroliramo sebe, delujemo po pravilih in otroke spodbujamo k opazovanju. Skušajmo jim pojasniti, zakaj je tako prav.

2. Učenje je postopen proces, zato otroka ne zasujmo s preveč informacijami naenkrat."Poglej levo, nato desno in še enkrat levo," je morda prva stvar, ki se jo otrok nauči. Naj ponavlja za vami, prav tako tudi sam pri sebi. Poučite ga, kaj se lahko zgodi, če ne upošteva tega osnovnega pravila. Otrok predvsem mora razumeti posledice, ki iz tega sledijo. Pravila postopoma pojasnjujte in jih dodajajte.

3. Posebej predšolskega otroka v prometu držimo za roko oziroma presodimo, ali je naš otrok že dovolj samostojen, da mu lahko zaupamo.

4. Otrokovo vidno polje, zaznava, motivi in čustva ter koncentracija niso enaki kot pri odraslem! Tega se mora odrasli vedno zavedati, le tako bo lahko pravilno in kakovostno naučil otroka delovati v prometu. Ker je otrok manjši, pogosto vidi in zazna manj dogajanja okoli sebe, pogosto čustveno odreagira in pozabi na vse, kar se je naučil, koncentracijo pa mu v trenutku lahko zmoti npr. pes, ki ga zagleda na drugi strani ceste, in lahko steče proti njemu. Torej, nevarnosti je kar veliko in potrebno bo veliko vaje, predvsem pa potrpežljivosti.

5. Naučimo otroka opazovati in poslušati. Tudi če ne vidi vsega, naj se nauči poslušati, od kod zvok prihaja, ali se približuje ali oddaljuje…

6. Učni proces naj bo privlačen kot igra. Na ta način bo učenje za otroke lahko zabavno in bolj prijetno.

7. Naj bo otrok kot udeleženec v prometu viden. Prvošolčki so prepoznavni po rumenih ruticah, vendar naj se navadijo nositi s seboj kresničko, oblačite pa jih raje v oblačila živih ali svetlih barv kot temna.

8. Naučeno je potrebno ponavljati. Podobno kot šolsko snov ali pesmico. Otroka večkrat preverjajte, sprašujte ga, kaj pomeni nek prometni znak, naj se on postavi v vlogo učitelja… karkoli, da bo le razumel in znal in tako varno sodeloval v prometu.

9. In za konec nasvet odraslim: bodite potrpežljivi, ves trud bo poplačan z varnostjo vašega otroka!
   

Vprašalnik za starše

Spodaj imate opisana vedenja, ki bi jih vaš otrok moral ob koncu učenja obvladati. Preverite, ali že obvlada določena vedenja ali pa še potrebuje nadzor in pomoč. Pri tem obkrožite različne barve znakov. Povsod, kjer ste obkrožili rumen ali rdeč znak, morate z otrokom še dodatno vaditi določeno vedenje, preden bo sposoben samostojno sodelovati v prometu.
Več informacij si lahko preberete v brošuri Prvi koraki v svetu prometa, ki jo je izdala Javna agencija RS za varnost prometa - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.