Letošnje poletje v gorah utegne biti eno nevarnejših

V Gorski reševalni zvezi Slovenije opozarjajo vse obiskovalce gora na dodatno previdnost, saj je za letošnje poletje značilna prisotnost snega v visokogorju in sredogorju, predvsem na osojnih legah in severnih pobočjih, grapah in koluarjih.

Preverili smo že nekaj dobrih nasvetov za varno hojo v hribe, želeli pa smo pogledati tudi, kako se izogniti morebitnim nesrečam in kakšen je postopek, če do teh kljub previdnosti vseeno pride.  Za pomoč smo se tudi tokrat obrnili na Matjaža Šerkezija, predsednika Komisije za informiranje in analize Gorske reševalne zveze Slovenije.

Kateri so najbolj pogosti vzroki nesreč v gorah?

Največ nesreč v gorah se zgodi pri običajnem planinarjenju, saj je to daleč najbolj množična dejavnost v gorah. Največkrat pride do padcev ali zdrsa. V zadnjih letih pa se povečuje delež nesreč, ki so povezane s slabšo pripravo na turo. Ugotavljamo, da vse več ljudi zaide ali se izgubi zaradi nepoznavanja terena. Reševati je treba ljudi, ki so izčrpani ali ture ne zmorejo končati zaradi slabe telesne pripravljenosti. Zato je potrebno izbrati sebi primerne ture, se nanje dobro pripraviti in izbrati pravilno opremo, ki jo znamo tudi uporabljati.

Katere so najbolj pogoste poškodbe?

Najpogostejše poškodbe so poškodbe spodnjih okončin, ki jih lahko deloma preprečimo z dobro in kvalitetno obutvijo. Pomembno je tudi, da poskrbimo za zaščito glave, ki je najbolj izpostavljena. Vsem obiskovalcem gora svetujemo, da na planinskih poteh uporabljajo čelado, sploh na poteh, ki potekajo pod stenami in pri sestopih po mokrem in polzkem terenu, kjer lahko pride do padca in posledično udarca v glavo.

Kdaj največkrat pride do nesreč?

Dolgoletno povprečje kaže, da se je največ nesreč zgodilo ob vikendih, ko je pričakovan povečan obisk gora. Leta 2013 so se dnevi, ko se zgodi največ nesreč, porazdelili čez cel teden. Ure, predvsem med 12. in 14. uro, ko se dogajajo nesreče, potrjujejo, da marsikateri nesreči botrujeta slabša telesna pripravljenost ali izčrpanost. Poleg že omenjene priprave svetujemo, da se v gore odpravimo dovolj zgodaj. S tem se izognemo pomanjkanju časa na turi, popoldanskim nevihtam in morebitni vročini.

Ukrepi ob nesreči:

• Predvsem moramo ohraniti prisebnost in ostati mirni. Ocenimo situacijo in zaščitimo sebe in ponesrečenca pred neposrednimi nevarnostmi.

• Nudimo prvo pomoč po svojih sposobnostih in znanju.

• Pokličemo center za obveščanje na številko 112 in navedemo naslednje podatke: KDO kliče, KAJ in KJE se je zgodilo, KDAJ se je zgodilo, KOLIKO je ponesrečencev in KAKŠNE so poškodbe, KAKŠNE so okoliščine na kraju nesreče, KAKŠNO pomoč potrebujete.

In kaj dodajamo mi?

V Zavarovalnici Triglav smo razvili posebno mobilno aplikacijo Gorski priročnik, ki planincem nudi napotke pred pohodom, pomoč med pohodom ter koristne informacije o slovenskih gorskih kočah. Uporabnika opozarja, kdaj mora zaključiti izlet zaradi približujoče se noči in prikaže bližnje gorske koče glede na njegovo trenutno lokacijo. Klic v sili pa uporabniku omogoča povezavo z 112 oz. pošiljanje SMS sporočila s koordinatami lokacije.

Vir fotografije: www.ocistimogore.si, avtorica Daša Perko