Le kilometri in kilometri bodo dali potrebno znanje

11. 3. 2014

V Zavarovalnici Triglav imamo številne strokovnjake in mnogi med njimi so tudi odlični motoristi, zato smo jih vprašali za nasvet, kaj je pomembno upoštevati preden sedete na motor. Prav posebno zgodbo o 46 letih na motorju in številnih prevoženih kilometrih pa nam je zaupal računalniški operater, Andrej Bano.



Vse skupaj se je začelo, ko sem imel 13 let. Najprej Rogov Pony Ekspress, potem z leti Jawa 350 pa en kup MZ-jev 250. Zastrupil me je sošolec na gimnaziji, z bratom sta imela garažo in v njej rihtala Jawe 350.


Leta 1975, ko sem bil star 20 let, je prišlo do streznitve. Naredil sem napako, ki jo še vedno delajo praktično vsi začetni motoristi, ko sem si mislil, da znam že vse. Streznitev je prišla v obliki hude nesreče. Mokra cesta, prevelika hitrost, v ovinku me je odneslo na nasprotno stran vozišča, ravno takrat, ko je nasproti pripeljal avto, in je počilo. 13 ur v nezavesti, razbita glava, polomljeno koleno, itd. To je bila šola, ki je nisem pozabil. Od takrat dalje nisem na cesti nikoli več imel problemov, za nekaj nevarnih situacij pa je bila kriva nespamet drugih.


V devetdesetih letih so se finančne razmere izboljšale, prešel sem na t.i. razred čoperjev. Zadnjih 16 let vozim Suzukija, model Intruder 1400, carski motor. Ga ne zamenjam za nobenega drugega. V hitrosti ne uživam, ljubša mi je bolj počasna vožnja - nekje med 70 in 110 km/h. Vidiš vse okoli sebe, pokrajino, lepe hiše ob cesti ... Adrenalina ne iščem na cesti, je prenevarno.

Nasveti za začetnike

Včasih me sprašujejo, kakšen motor naj si kupi začetnik, manjšega, večjega, a ne bo večji premočan? Moj odgovor je: v majhnem loncu ne moreš skuhati za 10 ljudi, v velikem pa z lahkoto za enega samega. Pa zakaj mora biti motor močan? Enostavno, za prehitevanje. Vsak voznik vam bo znal povedati, da je prehitevanje varnejše, če zanj potrebujete čim manj časa. Seveda pa mora biti ta moč v navezi s pametjo, drugače se ljubezenska zgodba lahko konča tragično. In ravno to se žal prevečkrat dogaja. Objestnost, razmišljanje »meni se to ne more zgoditi«, nespoštovanje ostalih udeležencev v prometu, vse to je recept za tragedijo. Pa še en, vsaj zame najpomembnejši nasvet: opazuj promet, ne glej 10 ampak vsaj 50 metrov naprej in istočasno pričakuj, da lahko kdorkoli v kateremkoli trenutku na cesti naredi neumnost. Pa: upoštevaj prometne predpise. Veliko se govori o izsiljevanju prednosti motoristom. Saj kakšen primer bi držal, velika večina pa je čisto nekaj drugega. Če motorist od nikoder prileti s + 150 km/h, kjer je sicer omejitev 50 ali 60, je zelo težko govoriti o izsiljevanju. Avtomobilist ga enostavno ni videl, pa saj ga tudi ni mogel, kajti za to ni bilo časa.

Kam in s kom na motor?

Pa sedaj k lepšim stranem motociklizma: potovanja. Ni ga lepšega, kot naložiti prtljago in se odpeljati proti nekaj sto ali celo tisoč kilometrov oddaljenim ciljem. Prevozil sem precej Evrope, najljubša destinacija mi je Grčija. Le s prtljago se ne sme pretiravati. Ko greš drugič na pot, sigurno vzameš s seboj pol manj kot prvič.


Na tako turo gre z lahkoto tudi svež motorist, a mu priporočam družbo. Je bolj zabavno, pa tudi veliko se lahko nauči o tehniki vožnje od drugih. Le skupina ne sme biti prevelika, največ 4 do 5 motorjev, sicer so drug drugemu na cesti v veliko napoto. Nekajkrat sem vozil v skupini morda 40 ali 50 motorjev. Morda je taka skupina lepa na pogled, a biti del nje je zelo naporno – ves čas moraš paziti na vse motoriste okrog sebe. In v taki skupini se ne naučiš ničesar.


Kar se učenja tiče, velja tisto splošno pravilo: vaja dela mojstra. Le kilometri in kilometri ti bodo dali potrebno znanje, da se boš v nevarnosti odzval podzavestno in predvsem pravilno. Če v krizni situaciji začneš premišljevati, kaj storiti, je konec. Vsega se nihče ne nauči, jaz imam zdaj 59 let, pa si po 46 letih motorjev niti slučajno ne domišljam, da znam vse. In ne boj se dežja, danes so gume že tako dobre, da se vožnja po suhem bistveno ne razlikuje od vožnje po dežju. Nevarno je le na začetku, ko se cesta šele navlaži, in na koncu, ko še ni suha. Takrat je zelo spolzka.


Če potuješ s sopotnikom, mu dopovej, da se na motorju ne sme nagibati levo ali desno, ampak mora sedeti pokonci v isti osi z motorjem. Če se nagiba, ti uniči težišče, zadnje kolo začne izgubljati oprijem, zaradi česar verjetno ne bomo zvozili ovinka. Pa toplo priporočam, da sopotnik prime oz. objame voznika okoli pasu, da ne bi prišlo do kakšnih neljubih presenečenj pri pospeševanju ali zaviranju.

Brez zaščite nikamor

Na koncu še nekaj besed o zaščiti. Čelada je obvezna, ne zaradi predpisov, temveč za lastno varnost. Meni je že rešila življenje, kot tudi mnogim drugim. Žal je mnogim ni, ker je niso nosili. Res uniči frizuro, ampak če je frizura pomembnejša ...?


Priporočljive so rokavice, pa dober usnjen suknjič, pa škornji ... Ampak, ko poleti useka vročina, je neznosno. Priznam, jaz se poleti vozim v brezrokavniku, brez rokavic... Pač vozim previdno in ne divjam. Ampak če padeš, vroč asfalt deluje kot en neskončno grob brusni papir. Postrga ti vso kožo z rok, hrbta, ... Če bi imel rokavice in suknjič, ne bi bilo nič hudega.


Pa še napotek za konec: na motor greš samo, če si spočit, predvsem pa trezen. Kakršnekoli 'sumljive' substance z motorjem ne grejo skupaj.

Deli povezavo na:
Share on Google+