Kri in urin – lakmusov papir za zavarovalnice

Če vas zanima, kako dolgo boste živeli, in imate vsaj malo poln mehur in se ne bojite igel, vam svetujemo …vam svetujemo, da namesto k vedeževalki raje zavijete v zavarovalnico. Zavarovalnicam ni do prerokovanja, zato vas pred sklenitvijo zavarovanja pošljejo tudi na zdravniški pregled. Zakaj in v katerih primerih, smo povprašali sodelavko Marcelo Kosec , vodjo oddelka za sprejem v zavarovanje.

Pri katerih življenjskih zavarovanjih je nujen zdravniški pregled?

Meja je pri starosti 45 let in pri zavarovalnini 100.000 evrov, in sicer pri kapitalskih zavarovanjih. To so vsa življenjska, rizična in investicijska zavarovanja. Primer: rizično zavarovanje se nanaša na zavarovanje v primeru dolgoročnega bančnega posojila; mož sklene z zavarovalnico pogodbo o zavarovalnini 100.000 evrov in če po naključju umre, celotno zavarovalno vsoto po njegovi smrti prejme žena. Ta zavarovalna vsota za smrt ima zelo nizko premijo in hkrati zelo visoko kritje.

V katerih primerih pa zavarovalnice s stranko ne sklenejo življenjskega zavarovanja?

Ko ima stranka, recimo, raka v zadnjem stadiju in ji zdravnik napove le še nekaj mesecev življenja. Ali pa odklonimo invalidno osebo, ki nima poslovne sposobnosti, kar izkazuje z izvedenskim mnenjem. Želi pa jo zavarovati njen bližnji. V takih primerih bi bilo zavarovanje nično oziroma ne bi bilo v prid ne zavarovani osebi kot tudi ne zavarovalnici.

Je veliko prevar oziroma se prevara splača?

Niti ne, strankam je v interesu razkritje vseh podatkov, saj vedo, da le tako lahko pričakujejo takšno zavarovalno vsoto , za katero plačujejo premijo. Tu ni prostora za skrivalnice, saj smo na zgubi tako stranka kot tudi zavarovalnica. A vseeno – v primeru nenamerne ali namerne prevare, ki vpliva na višino premije, odreagiramo tako, da na podlagi pridobljene dokumentacije izvedemo vnovično oceno tveganja Če se stranka z novimi pogoji strinja, teče zavarovanje dalje. Če pa ne, pa lahko sama odstopi od pogodbe z zavarovalnico.

Kdo plača zdravniški pregled?

Vedno zavarovalnica.

Katere bolezni najbolj zvišujejo premije?

Mi ne govorimo o boleznih, temveč o zdravstvenem stanju strank. To je razlika, saj noben rak ni kar a priori odklonitev.

Tudi pri nas po vzoru tujine pošiljate stranke na testiranje za HIV?

Vsem ponudnikom za zavarovanje z vsoto nad 100.000 evrov naredimo test na okužbo s HIV in to brez znakov za ta virus. To ni naša kaprica; gre za pričakovanje zavarovalnic iz Evropske unije, kjer je očitno ta problem tako pereč, da je testiranje postalo nekaj samoumevnega pri visokih zavarovalnih vsotah.

Katere so sploh rizične skupine?

Kot rečeno, mi ne predalčkamo, a če hočete konkretno: huda sladkorna bolezen, debelost in visok krvni tlak občutno zvišujejo premijo za zavarovanje, a zaradi tega ne odklonimo stranke.

V ZDA zavarovalne premije zvišujejo tudi t. i. rizični poklici, med katere se v sam vrh uvrščajo jamarji, potapljači, dirkači, astronavti ipd. Kako pri nas vpliva vrsta poklica?

Poklic je pomembnejši ob sklepanju nezgodnih zavarovanj. Ampak tukaj spet upoštevamo še številne druge dejavnike – na primer, če je rudar star 20 let in vemo, da bo ta poklic opravljal še 40 let, mu zvišamo premijo; če je rudar tik pred upokojitvijo, se premija ne zviša. Pri rizičnem zavarovanju je možno doplačilo v primeru, če delavec dela na višini nad 5 metrov, saj je pri njemu večja možnost padcev in invalidnosti. Vedno gledamo celoto, kako človek živi. Mi moramo kdaj pa kdaj kot »ciganke« pogledati v kroglo in ugotoviti prihodnost stranke.

Ali tudi adrenalinski hobiji višajo premije? In kaj se zgodi, če stranka hobi zamolči in se poškoduje prav denimo na offroad kolesarjenju?

 V tem primeru se izplača znižana zavarovalnina glede na dejansko že vplačane zavarovalne premije in premije, ki bi morale biti zaradi zgoraj omenjene dejavnosti plačane.

Kakšna je konkretna razlika pri zavarovanju kadilca in nekadilca?

Običajno je stranka nehala kaditi prav dan pred prihodom zavarovalnega zastopnika, a resnica je drugačna. Za en evro se je stranka pripravljena zlagati, da ne kadi. Ampak naj vse bralce opozorim, da se ta laž res ne splača. Primer: če zavarovana oseba umre, njena zdravniška kartoteka pa razkrije, da je bila v resnici že 30 let verižna kadilka, ki je umrla zaradi srčne kapi ali pljučnega raka, potem zavarovalnica izplača le proporcionalno nižjo zavarovalno vsoto.

Kaj se pa zgodi, če si zavarovanec zlomi nogo in zavarovalnica ugotovi, da je na tem mestu že imel nekoč zlom? Lahko zavarovalnica zahtevek po zavarovalnini zavrne?

V tem primeru se pogovarjamo o dodatnem nezgodnem zavarovanju, in sicer: če si zlomite nogo, dobite zavarovalnino in dokument o stopnji invalidnosti. Ti podatki se shranijo. Če se zlom ponovi na istem mestu, je treba ugotavljati, kakšno škodo je povzročila prva in kakšno druga poškodba. Razliko dobite v drugi odškodnini. Tako recimo primeri pogostih oziroma habitualnih izpahov ali izvinov na istem sklepu niso kriti.

Želja po višjih zavarovalninah narašča, ker je višja ozaveščenost strank, ki želijo biti kakovostno zavarovane in si s tem zagotoviti socialno varnost. Mogoče na to vpliva tudi kriza.