Kako se zavarovati pred poplavami?

Slovenija je povirna dežela in v poplavno ogrožena območja spada večji del naše dežele, pravzaprav so pred povodnjimi varne le višje lege. Poplavam, ki se lahko pojavijo v vsakem letnem času, se torej nikakor ne moremo izogniti. Kar lahko naredimo je, da se naučimo sobivati z njimi. Kot je v pogovoru z nami povedal Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke prognoze pri Agenciji Republike Slovenije za okolje, poplav ne moremo preprečiti, lahko samo omejimo škodo s strukturno-tehničnimi ukrepi, ki zajemajo različne prijeme. Ob vsem tem pa se je za primer poplav potrebno tudi ustrezno zavarovati.

Premalo ljudi dobro zavarovanih

Kljub temu, da podatki kažejo, da dobra četrtina Slovencev živi na poplavno ogroženih območjih, opažamo, da veliko število ljudi ne poskrbi za zavarovanje svojega doma. Ugotavljamo sicer, da se povpraševanje po tovrstnih zavarovanjih vsakokrat poveča v obdobjih neposredno po škodnih dogodkih, vendar sama zavarovanost ostaja premajhna glede na posledice teh dogodkov. V Sloveniji je po naših ocenah še vedno nezavarovanih okoli 40 odstotkov vseh stanovanj. Med tistimi, ki imajo sklenjeno zavarovanje zgradbe, pa ima samo približno polovica tudi ustrezno razširitev kritja za nevarnost poplav.

Zavarovanje omogoča materialno zaščito

Namen zavarovanja premoženja je v povrnitvi predmetov in drugih zavarovanih stvari v prvotno stanje, v stanje pred nastankom škodnega primera. Na ta način zagotovimo materialno zaščito pred škodami, če pride do nevarnosti, ki smo jih ustrezno zavarovali. Danes že vsi vemo, da lahko poplave ali druge naravne katastrofe povsem uničijo domove, gospodarska poslopja in druge objekte. Neposredni materialni škodi pa prevečkrat sledi tudi posredna škoda, kot denimo izguba dohodka za podjetja, ponovno postavljanje doma, ipd. Zato je odgovorno in preudarno, da poskrbimo za ustrezno zavarovalno kritje svojega premoženja.

Zavarovalna vsota naj bo dovolj visoka

Pred sklenitvijo zavarovanja je potrebno določiti potencialne nevarnosti, ki lahko ogrozijo premoženje, in te nevarnosti vključiti v zavarovalno kritje. Na vsaki zavarovalni pogodbi mora biti jasno razvidno:

• kaj je predmet zavarovanja (zgradba, premičnine, zaloge ...),
• pred katerimi nevarnostmi (strela, toča, potres, vlomske in strojelomne nevarnosti ...),
• pod kakšnimi pogoji (navedeni morajo biti pogoji in klavzule),
• na kakšen način (nova vrednost, dejanska vrednost)
• in s kakšnimi odbitnimi franšizami je zavarovanje sklenjeno.

Pomembno je, da sklenete zavarovanje z zavarovalnimi vsotami, ki ustrezajo vrednostim vašega premoženja. Zavarovanje za primer poplav največkrat sklenemo na prvi riziko, saj lahko pri teh nevarnostih relativno natančno ocenimo škodo v primeru nastanka primera, ki dosega manjši del zavarovalne vrednosti zavarovanega predmeta. Če imate denimo dvonadstropno hišo na poplavnem območju, kjer je voda v preteklosti že večkrat narasla, lahko dokaj natančno ocenite, kolikšen del hiše je potencialno lahko ogrožen. Poplava za razliko od požara in drugih »katastrofalnih rizikov« običajno namreč ne ogroža celotnega objekta. Na podlagi najvišje potencialno pričakovane škode določite zavarovalno vsoto, ki predstavlja zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice v primeru, da pride do škodnega dogodka.

Kritje poplave razširitev ali že vključeno?

Lastniki stanovanj oz. stanovanjskih hiš se lahko poleg ostalih rizikov (požara, viharja, toče...) zavarujejo tudi za riziko poplave.

• Pri požarnem zavarovanju zgradbe predstavlja kritje poplave razširitev zavarovalnega kritja. Zavaruje se lahko do s strani zavarovanca izbrane zavarovalne vsote ali na polno vrednost zavarovanih stvari.
• Pri zavarovanju stanovanjskih premičnin pa je riziko poplave vključen že v temeljno zavarovalno kritje. Temeljna zavarovalna vsota je odvisna od vrednosti stanovanjske opreme oziroma od velikosti stanovanjske enote na željo zavarovanca pa se le-ta lahko poviša do  izbranega limita zavarovalnega jamstva. 
• V okviru zavarovanja DOM je sama vključenost zavarovalnega kritja nevarnosti poplav odvisna od izbranega paketa zavarovanja. Osnovni paket (paket A) ne vključuje kritja nevarnosti poplav. Paketa B in C pa vključujeta navedeno kritje že v osnovni različici in sicer v višini z zavarovalnimi pogoji določene zavarovalne vsote. To je možno povišati, v okviru paketa C celo do poljubne višine.

Kaj pomeni  kritje poplave?

V čem se kritje poplave razlikuje od drugih podobnih kritij in kdaj po zavarovalniških pogojih gre za poplavo?
Za poplavo šteje:

• Če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari.
• Poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki).
• Vdor talne vode, če je nastala zaradi poplavljnega zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari.

Kritje rizika poplave pa ne vključuje naslednjih nevarnosti:

• Izliv vode iz poškodovanih vodovodnih cevi, ki je vključeno v kritju izliva vode.
• Vdor meteorne vode, če na primer odtočne cevi ali žlebove zamaši toča ali drug material, ki ga je naneslo neurje. To je vključeno v kritju vdora meteorne vode.

Vsem na voljo zavarovanje za primer poplav

Zavarovanja za primer poplav so možna tudi na poplavnih območjih. Se po zavarovalne premije poplavnih zavarovanj odvisne od poplavnega razreda širšega območja, v katerem je predmet zavarovanja, reliefnega in topografskega položaja ožjega območja ter načina zavarovanja (na prvi riziko ali na zavarovalno vsoto). Na višino pa vpliva tudi obseg zavarovalnega kritja in tudi preteklo škodno dogajanje.