Kako se zaščititi pred virusnim hepatitisom

28. 7. 2014
28. julija Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) obeležuje svetovni dan hepatitisa, ki je namenjen ozaveščanju o zaščiti pred okužbo z različnimi virusi, ki povzročajo hepatitise. Po podatkih WHO virusni hepatitis – skupina infekcijskih bolezni znanih kot hepatitis A,B,C,D in E vsako leto ubije skoraj 1,4 milijone ljudi. Kako se zaščititi doma in na potovanju, smo preverili z asist. mag. Matejo Škufca Sterle, dr. med. specialistko družinske medicine. Želeli smo predvsem izvedeti več o hepatitisih A, B in C.

Kakšne so razlike med različnimi vrstami hepatitisa A, B in C?

Vsem virusnim hepatitisom je skupno to, da napadejo jetra in povzročijo vnetje celic, ki sestavljajo jetra. Se pa med seboj precej razlikujejo po načinu okužbe, po inkubacijski dobi (čas od okužbe do izbruha bolezni) in po klinični sliki. Povzročijo lahko akutno vnetje jeter (zlasti hepatitis A), kronično vnetje jeter (predvsem hepatitis B in C), ki lahko leta poteka prikrito in privede do hudih okvar jeter (ciroza jeter), nekateri virusi pa so dokazano povezani z razvojem raka na jetrih (virus hepatitisa B in C).

Kakšni so simptomi za hepatitis A, B in C? Kako ukrepati?

HEPATITIS A: Pri otrocih običajno poteka brez simptomov. Pri odraslem okužba večinoma poteka drugače. Po inkubacijski dobi približno en mesec se pojavijo simptomi akutnega hepatitisa (najprej slabo počutje ali gripi podobne težave, ki jim sledi bruhanje, bolečina pod desnim rebrnim lokom, temen urin, svetlo blato, zlatenica), ki po nekaj tednih počasi izzveni. Zelo redko pride do akutne odpovedi delovanja jeter.

HEPATITIS B: Okužba je lahko popolnoma nema. Lahko pa poteka kot akutni hepatitis ali kronični hepatitis (ki je lahko blag ali huje izražen in lahko vodi v cirozo jeter). Simptomi in znaki kroničnega hepatitisa so tiščanje v zgornjem delu trebuha, zlasti po obilnem obroku, napenjanje, spahovanje, izguba apetita, povišana telesna temperatura in prekomerna utrujenost. Pri napredovali bolezni je delovanje jeter že precej okvarjeno (ciroza jeter), kar se kaže s zlatenico, krvavitvami, otekanjem v trebuh in noge, pajkastimi kožnimi spremembami, psihičnimi težavami. Virus hepatitisa B lahko preko imunoloških procesov okvari tudi druge organe v telesu: ledvice, sklepe, povzroča nevrološke zaplete, okvare kostnega mozga… Približno 10 % bolnikov postane kroničnih nosilcev virusa hepatitisa.

HEPATITIS C: Okužba pogosto poteka brez simptomov ali pa so le-ti zelo blagi (utrujenost, slabost, izguba apetita…). Pri več kot polovici bolnikov se bo bolezen razvila v kronično obliko. Po več letih kronične okužbe lahko pride do jetrne ciroze (zabrazgotinjenje jeter) in raka jeter. Hepatitis C lahko povzroči tudi zunajjetrne simptome in zaplete, ki jih najverjetneje povzročijo imunološki mehanizmi in ne virus neposredno (vnetje ledvic, znižano število trombocitov, revmatoidni sindrom, spremembe na očeh in koži….). Je eden glavnih vzrokov za transplantacijo jeter.

In še na kratko o prenašanju, zdravljenju, preprečevanju in tveganjih za okužbo

HEPATITIS AHEPATITIS BHEPATITIS C
Prenašanje
  • Blato okužene osebe,
  • preko izločkov okužene osebe prehaja v okolico, (fekalno-oralno),

  • okužena hrana, onesnažena pitna voda s fekalijami  in predmeti,

  • spolni kontakt z okuženo osebo, redko  preko krvi.

  • Kri in nekatere druge telesne tekočine,
  • nezaščiten spolni odnos z okuženo osebo,
  • prenos zaradi souporabe okuženih igel ali okuženih drugih ostrih predmetov (tetovaže, akupunktura, obrezovanje, skupne britvice, zobne ščetke).
  • kri,
  • souporaba okuženih igel in nezaščiteni spolni odnosi.
Zdravljenje
  • Posebnega zdravila ni.
  • Zdravljenje je le simptomatsko (zdravi se simptome, ne vzroka bolezni).
  • Počitek, zdrava,  uravnotežena prehrana.
  • Akutni hepatitis B običajno zdravijo simptomatsko.
  • Zdravljenje kroničnega hepatitisa poteka s protivirusnimi zdravili.  Je dolgotrajno, pogosto doživljenjsko in zahtevno.
  • Z zdravili.
  • Zdravljenje vodijo infektologi.
Cepljenje
Priporočljivo:
  • za potnike, ki potujejo na ogrožena območja,
  • za druge skupine ljudi (zlasti ljudem s kroničnimi boleznimi jeter).
  • Cepljenje je učinkovito (zaščita v več kot 90 %).
  • Možno tudi takoj po neposrednem stiku z okuženo osebo.
Obvezno:
  • za vse otroke, ki vstopajo v osnovno šolo,
  • za zdravstvene delavce in delavce, ki se pri delu lahko okužijo, za osebe, ki živijo v tesnem stiku z nosilci virusa, za narkomane, homoseksualce, bolnike s kroničnimi boleznimi jeter in HIVom ali aidsom….
  • Možna pasivna imunizacija čim hitreje po znani izpostavitvi okužbi.
  • Ni učinkovitega cepljenja
Nasvet za popotnike: Kje so najbolj tvegana območja?
  • Kjer je higienski standard nizek.
  • V letu 2013 so v nekaterih državah EU poročali o izbruhih te bolezni.
  • Razširjen po vsem svetu.
  • Največji delež okuženega prebivalstva: Kitajska, Afrika, JV Azija, severni del Južne Amerike.
  • Razširjenost v svetovnem merilu je nekaj nad 2 %.
  • Okužba bistveno pogostejša: osrednji del Afrike, osrednji del Južne Amerike, Kitajska.
  • V Mongoliji je razširjenost celo do 48 %.
Deli povezavo na:
Share on Google+