Izredni vremenski pojavi postajajo nova realnost

Četudi se nam je letošnje poletje zdelo ekstremno mokro in mrzlo, je bil julij 2014 v svetovnem povprečju med toplejšimi v zadnjih stotih letih. In čeprav smo se težko sprijaznili z nenavadno veliko dežja na običajno sončnih dopustniških destinacijah, se bomo po napovedih strokovnjakov na izjemne vremenske pojave morali navaditi. Postajajo namreč del našega vsakdana.

Dejstvo je, da temperature zraka naraščajo. Dr. Andreja Sušnik iz Agencije Republike Slovenije za okolje pravi, da so se v zadnjih stotih letih povprečne globalne temperature zraka pri tleh dvignile za povprečno 0,8 stopinje Celzija. Ob tem pa projekcije modelov kažejo, da lahko do konca stoletja v Sloveniji pričakujemo dvig temperature zraka za od 3 do 3,5 stopinje Celzija. Če ste pomislili, da teh nekaj dodatnih stopinj ni hud ekstrem, naj povemo, da se je pred 250 milijoni let povprečna temperatura na planetu dvignila za 5 stopinj Celzija, ob tem pa je izumrlo 95 odstotkov vseh takratnih oblik življenja. Tako vsaj lahko preberemo na spletni strani društva za sonaraven razvoj Focus.

INFOGRAFIKA: Škode zaradi vremenskih pojavov

Mešanje vzorcev temperatur, padavin, vetrov

Na podnebne spremembe pa ne vpliva samo ogrevanje ozračja, razloži Sušnikova. Višje temperature skupaj z vetrovnimi vzorci, količino in razporeditvijo padavin ter z drugimi procesi v ozračju zadnja leta povzročajo večjo verjetnost za izredne vremenske pojave, kot so suše, neurja, nalivi ali poplave. Ti največjo neposredno škodo naredijo v kmetijstvu, s tem pa posledično vplivajo na količino in ceno hrane. Tudi samo en ekstremen vremenski dogodek lahko zamaje pridelavo glavnih prehranskih poljščin v svetovnih žitnicah. Suša leta 2010 na najbolj žitorodnem območju sveta – v Rusiji, Ukrajini in Kazahstanu – je na primer zmanjšala letni pridelek za 40 odstotkov. S tem so se svetovne zaloge žita drastično zmanjšale, države uvoznice niso več imele manevrskega prostora in osnovna živila so se podražila. Zato se velja potruditi za čim višjo stopnjo samooskrbe.

Sušo dobro poznajo tudi slovenski kmetovalci. V zadnjih 14 letih smo v Sloveniji imeli sušo kar devetkrat, torej lahko laično izračunamo, da obstaja 64-odstotna verjetnost zanjo. Po drugi strani pa v Zavarovalnici Triglav ugotavljamo, da veliko škode v Sloveniji naredijo tudi neurja s točo, še posebej v večjih urbanih središčih. Morda se še spomnite neurij, ki so divjala pred šestimi leti; toča je takrat na našem ozemlju po podatkih Statističnega urada Slovenije povzročila škodo v višini 90,9 milijona evrov, neurja pa za 23,7 milijona evrov.

INFOGRAFIKA: Škode zaradi vremenskih pojavov

Prilagajanje novim okoliščinam

Tem novim tveganjem glede vremenskih pojavov se bomo morali prilagoditi vsi: kmetje z uporabo različnih tehnoloških rešitev na kmetijskih zemljiščih, morda tudi s pridelavo drugačnih kmetijskih kultur, posamezniki s preventivno zaščito premoženja in z ustreznimi zavarovanji. Naloga zavarovalnic pa je, da nova tveganja vključimo v svoje zavarovalne ponudbe. Tudi zato smo v Zavarovalnici Triglav leta 2013 razvili novo zavarovanje proti meteorološki suši, leto pred tem pa zavarovancem ponudili brezplačno mobilno aplikacijo Triglav toča, ki voznike opozarja na možnost nevihte s točo. Zaradi posledic vremenskih ujm s točo smo namreč v prej omenjenem letu 2008 samo v Zavarovalnici Triglav evidentirali okrog 12 tisoč škod na vozilih.

INFOGRAFIKA: Škode zaradi vremenskih pojavov

Cena podnebnih sprememb

Ne glede na to, kako smo včasih jezni na vreme, pa bomo morali sprejeti tudi lastno odgovornost za podnebne spremembe. Povprečen zahodnjak namreč porabi nekajkrat več (pet do sedemkrat več) virov, kot lahko prenese naš planet. Življenje na Zemlji se tako ohranja le, ker je poraba v tretjem svetu veliko manjša kot pri nas. Zato bomo slej ko prej morali spremeniti tudi svoje vedenjske vzorce in zelo verjetno zmanjšati svoje udobje.

Kolikšen bo dejanski račun, ki nam ga bo izstavil naš planet, strokovnjaki v tem trenutku sicer ne znajo natančno oceniti, obstaja pa izračun Nicholasa Sterna, enega vodilnih svetovnih ekonomistov, ki je v poročilu o ekonomiki podnebnih sprememb leta 2006 zapisal takole: »Stroški posledic podnebnih sprememb v tem stoletju bodo morda celo presegli škodo, ki so jo povzročile obe svetovni vojni in gospodarska kriza v prejšnjem stoletju. In če ne bomo ukrepali takoj, bo škoda lahko znašala od 5 do 20 odstotkov BDP-ja svetovnega gospodarstva.«