Bivanje s poplavami

Kljub napovedi so nas zadnje poplave, ki so zajele del Slovenije, po večini presenetile. Pa nas ne bi smele, kot pravi Janez Polajnar, vodja oddelka za hidrološke prognoze pri Agenciji Republike Slovenije za okolje. Take povodnji so se že dogajale in se bodo tudi v prihodnje. Temu dejstvu se ni mogoče izogniti, treba se mu je prilagoditi.

Smo v Sloveniji poplavno ogroženi?

Slovenija je povirna dežela, podobno, kot so sosednja Avstrija, Švica ter tudi hriboviti del Francije in Italije. Ob tem so naša posebnost še kraške poplave, ki jih je drugje manj. V poplavno ogrožena območja tako spada večji del naše dežele, pravzaprav so pred povodnjimi varne le višje lege.

Poplave se lahko zgodijo tako rekoč kadarkoli, kajne?

Poplave se lahko pojavijo v vsakem letnem času, v kateremkoli mesecu. V zadnjih letih pa zaznavamo tudi spremembe v hidroloških režimih. Količina skupnih padavin v Sloveniji sicer ostaja podobna, vendar jih večina pade v topli polovici leta. To pomeni, da so padavine silovitejše, odtoki pa zaradi tega močnejši. To potem povzroči povodenj kateregakoli tipa ali celo sovpadanje več tipov poplav.

Pravite, da poplav ni mogoče preprečiti.

Tako je, poplav ne moremo preprečiti, lahko samo omejimo škodo s strukturno-tehničnimi ukrepi, ki zajemajo različne prijeme - od urejanja porečij, predvsem njihovih zgornjih delov, do gradnje suhih zadrževalnikov, kjer je to mogoče, prostorske politike, torej politike naseljevanja in umeščanja objektov v prostor. To je pravzaprav največji izziv za državo. Vedeti je treba, da narava vedno izenačuje nesorazmerje in je ne zanima, kam se bo iztekla voda, ko jo je preveč. Ona pač samo odteče in se uravna. To je naravni proces preoblikovanja pokrajine. Od nekdaj so take velike poplave preoblikovale rečne doline, z rečnimi usedlinami in z erozijo. To je normalno in temu se moramo prilagoditi. Moramo se naučiti sobivati s poplavami.

Tako kot so znali z njimi živeti naši predniki?

Tudi starejša naselja so bila večinoma v dolinskih predelih, vendar pa so takrat ljudje zelo dobro vedeli, kako postaviti domove, da bodo varnejši. Glede nevarnosti poplav so bili precej bolje ozaveščeni, kot je zdajšnja generacija, ki je prepričana, da je tehnika vsemogoča. Pri poplavah žal ni tako, tehnologija je lahko v pomoč samo pri blaženju posledic poplav, zato se mi zdi zelo pomembno ozaveščanje ljudi. Agencija RS za okolje na primer že od leta 2004 na vodomernih postajah namešča tablice z označeno najvišjo izmerjeno gladino vode ob poplavah na tistem območju. Ljudje si tako lažje predstavljajo, do kam lahko seže voda in v kakšnem okolju pravzaprav živijo.

Pa se povodenj lahko kmalu ponovi?

Teoretično se lahko pojavi kadarkoli, lahko že letos. Verjetnost je sicer manjša, garancije, da take povodnji zdaj nekaj časa ne bo, pa ni. Opažamo, da so v zadnjih letih vsi hidrološki ekstremi silovitejši. Ne gre samo za poplave, pač pa tudi suše na drugi strani.

Kaj za večjo varnost lahko naredimo sami?

Če živite v poplavnem območju, si skušajte organizirati življenje tako, da vredne predmete premaknete iz pritličij in spodnjih prostorov, sploh pa takrat, kadar vremenske in hidrološke napovedi kažejo na veliko možnost pojava poplav. Tehnika napovedovanja je iz leta v leto naprednejša in natančnejša, zato naj ljudje opozorila jemljejo resno. Življenje ob rekah ima zagotovo svoj čar, vendar pa je povezano tudi z določenim tveganjem, česar se moramo zavedati.