Avtocesta ni dirkališče

18. 12. 2014

Avtocesta je namenjena večji pretočnosti prometa, večjemu in hitrejšemu potovalnemu udobju na kolesih ter predvsem večji varnosti. Pogoj, da vse to lahko ponudi, pa so obzirni vozniki.

 

Od neznanja do neverjetno nespametnih potez in objestnih predrznosti

Avtoceste veljajo za najvarnejše prometne površine, čeprav je promet po njih hitrejši. To dokazuje tudi naša analiza prometnih nesreč v preteklem letu. Primeri, ki jih zabeležijo Darsove kamere, pa dokazujejo, da urejena cestnoprometna infrastruktura ni dovolj za varno vožnjo. Vzroke za prometne nesreče statistika pogosto pripiše človeškemu faktorju, za tem pa se skrivajo vozniška nepozornost, utrujenost, pomanjkanje izkušenj, kršitev osnovnih pravil, objestnost in še bi lahko naštevali.

Dars zlasti v zimskih razmerah svetuje strpnost in razmeram na cesti prilagojeno vožnjo z ustrezno opremljenim vozilom. V času sneženja in zimskih razmer se na pot odpravite samo s predpisano zimsko opremo, upoštevajte prometno signalizacijo, ostanite strpni in vožnjo (hitrost in varnostno razdaljo) prilagodite razmeram na cesti. Ne prehitevajte plužnih skupin, saj lahko s tem ogrozite svojo varnost in varnost drugih udeležencev v prometu. Predvsem računajte tudi na to, da bo potovanje trajalo dlje, zato se na pot odpravite prej kot sicer.

Andrej Brglez: Med osnove kulturnega obnašanja spada tudi upoštevanje pravil

O tem, koliko vozniška kultura oziroma pomanjkanje te vpliva na pretočnost in varnost prometnega toka na avtocesti, smo se pogovarjali z inštruktorjem varne vožnje in avtomobilskim strokovnjakom Andrejem Brglezom:

"Vozniška (ne)kultura ne vpliva samo na raven varnosti, ampak tudi na boljšo pretočnost, manj stresno vožnjo in seveda na manj nasilja v prometu, ki prav na avtocesti pogosto dobiva zelo grobe in nevarne oblike. Pozitivnih učinkov bolj kulturnega ali pa vsaj tovariškega in odgovornega odnosa je veliko, ključno vprašanje pa je, zakaj se pri vožnji zanje ne odločamo, še posebej če predpostavimo, da je vsem jasno, da med osnove kulturnega obnašanja spada tudi upoštevanje pravil, ki veljajo v določenih situacijah – v prometu pač prometnih. "

Med vožnjo ne mislite samo nase

Negovanje lastne vozniške kulture in razumevanje sobivanja na štiripasovnici je torej ključno, da je prometni tok v takem okolju varnejši in hitrejši. Glede treninga vozniške strpnosti pa Brglez svetuje:

"Cesta je posebno okolje, v katerem se zakrite razpoke naših družbenih razmer in medčloveških odnosov pogosto kažejo v najbolj surovi obliki. Ni težko videti, da smo v zadnjih nekaj desetletjih naredili občutno revizijo v hierarhiji vrednot, saj v ospredje postavljamo tekmovalnost in iskanje možnosti za lažjo dosego ciljev, vsemu naštetemu pa moramo dodati še kronično pomanjkanje dolžnosti za prevzemanje odgovornosti, kar v prometu, pa tudi na drugih področjih, dobiva epske razsežnosti. Kaj narediti? Ne vem, premiki v glavah so najtežji, je pa res, da ko se naredijo, je za najmanj denarja in v najkrajšem času lahko vse drugače. Morda za začetek med vožnjo ne mislimo le nase."

Za varne voznike imamo zavarovalnice veliko posluha

Varna vožnja se nedvomno obrestuje v vseh elementih človeškega vsakdanjika, tudi v življenjskih stroških. Ne pozabite, da škodno dogajanje posameznega voznika vpliva tudi na ceno zavarovalniških storitev. Če je to neugodno, zaradi večjega tveganja z višjimi premijami – na račun izgube bonitetnih razredov – tako vedenje sankcioniramo.

Po drugi strani pa veliko vlagamo v preventivo in spoštujemo ter tudi nagrajujemo varne in odgovorne voznike. Nekatere zavarovalnice po svetu pa celo že razvijajo in uporabljajo orodja, ki omogočajo spremljanje določenih elementov potencialno nevarne vožnje, kot je na primer nenadno zaviranje ali pospeševanje, ostro zavijanje, neupoštevanje omejitev hitrosti in podobno. Na ta način je mogoče dodatno nagrajevati voznike, ki vozijo po pravilih. Zanimivo bo spremljati, kako bodo to možnost sprejeli vozniki – ali bodo pripravljeni spremeniti svoje ravnanje na cesti ob možnosti, da bo to nagrajeno z ugodnejšim zavarovanjem, ali ne.

Za večjo varnost v prometu skrbijo tudi pametni avtomobili

Za večjo varnost na avtocestah, pa tudi v drugih vrstah prometnega okolja, skrbijo tudi vse naprednejši sistemi oziroma vozniški asistenti v avtomobilih. Proizvajalci vozil ponujajo različne sisteme aktivne varnosti za preprečevanje večine najpogostejših avtocestnih nesreč.

Med te spadajo:

  • Sistem za preprečevanje naleta s funkcijo zaviranja v sili. Ta sistem je največkrat povezan še z aktivnim radarskim tempomatom, ki je zmožen samodejno prilagajati hitrost oziroma nadzirati varnostno razdaljo in slediti prometnemu toku.
  • Sistem večnaletnega zaviranja in opozorilnik pred trčenjem, ki tudi samodejno zategne pasove, namesti sedeže v ustrezen položaj za trk in poveča moč zaviranja, če je trk neizbežen.
  • Sistem za preprečevanje nenamerne menjave oziroma vzdrževanje smeri na voznem pasu ter sistem za nadzor mrtvih kotov.
  • Sistem za nadzor utrujenosti voznika in sistem samodejnega klica na pomoč v primeru prometne nesreče.

Na avtocesto ne brez vinjete

V Sloveniji imamo v uporabi vinjete za motorna kolesa, za katera lahko kupite tedensko, polletno in letno vinjeto (cestninski razred 1). Vozila do 3,5 t največje dovoljene mase so glede na višino vozila nad prvo osjo razdeljena na vozila do 1,3 m (razred 2A) in vozila z višino 1,3 m ali več (razred 2B). Kazen za vožnjo brez vinjete po avtocesti oz. hitri cesti je od 300 do 800 EUR, ob tem pa je potrebno dodati še strošek nakupa vinjete, zato je nakup zagotovo smiseln.

 

Povzeto po: www.siol.net

 

Deli povezavo na:
Share on Google+