Zakaj vedno več ekstremnih vremenskih pojavov?

V preteklih dneh smo bili priča poplavam na območjih Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Srbije, ki so dosegle nepredstavljive razsežnosti, ki jih ne pomni nihče. Pred nekaj meseci je skoraj celotno Slovenijo prizadel žled in uničil hektarje gozdov ter povzročil škodo, ki je še nekaj časa ne bomo odpravili. Priča smo vedno bolj ekstremnim vremenskim razmeram, ki niso več oddaljene, temveč se dogajajo dobesedno pred našim pragom. To nazorno kaže tudi spodnji graf, ki prikazuje rast naravnih nesreč v državah EGP skozi leta ter glavna tveganja za naravne nesreče v Evropi, ki so nevihtne poplave, poplave rek in hudourniške poplave.

Podnebne spremembe na Zahodnem Balkanu

V članku Kdo najbolj trpi zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov smo pred časom pisali o poročilu »Global Climate Risk Index 2014«, ki analizira, v kolikšni meri so vremenske nevšečnosti, kot so nevihte, poplave, vročinski valovi, od leta 1993 do 2012 prizadeli države sveta. V sklopu poročila so sestavili lestvico desetih držav, ki so bile po omenjenih kriterijih v letu 2012 najbolj prizadete. Najbolj zaskrbljujoče je, da sta med njimi dve državi z Balkana, na šestem mestu Srbija, dve mesti nižje pa Bosna in Hercegovina.

V poročilu Podnebne spremembe na Zahodnem Balkanu, ki sta ga leta 2012 izdali organizaciji ENVESC in UNEP, so med drugim zapisali, da sta za področje, ki vključuje Albanijo, BiH, Hrvaško,Srbijo, Makedonijo in Črno goro, dvig temperatur in motnje režima padavin najbolj pomembni nevarnosti. Vse države Zahodnega Balkana pa se soočajo z vedno bolj pogostimi in intenzivnimi sušami in poplavami.

Poplave naravni pojavi ali posledice podnebnih sprememb?

Ob tovrstnih vremenskih dogodkih se vedno vprašamo, kdo je odgovoren, so poplave in podobno posledica podnebnih sprememb ali pa gre za normalne naravne pojave? Vemo namreč, da so se podnebne spremembe začele in da se je v zadnjem stoletju povprečna temperatura na svetu povečala za 0,6 °C, povprečna temperatura v Evropi pa za skoraj 1 °C[1].

Doktor Klemen Bergant, direktor urada za meteorologijo, je v članku, Podnebje v prihodnosti - koliko vemo o njem?, zapisal: »Podnebje na Zemlji ni stalnica, temveč se stalno spreminja. Vzroki za podnebne spremembe so različni, bodisi naravni ali pa jim botruje človek. Podnebnim spremembam ne moremo več ubežati. So dejstvo sedanjosti in še večja grožnja prihodnosti. Skupaj z nekaterimi negativnimi posledicami jih lahko že občutimo tudi v Sloveniji: pogostejši vročinski valovi, suše, hudourniške poplave, taljenje ledenikov…«

Poplave so sicer naravni fenomen in, kot so zapisali na spletni strani Državne meteorološke službe, se je na območju osrednjega Balkana ciklon zadrževal kar tri dni. Hkrati je nad zahodno in delom srednje Evrope vztrajalo območje visokega zračnega tlaka. V hribovitem predelu Bosne in Hercegovine se v takem primeru pojavijo zelo obilne padavine, podobno kot v Sloveniji ob močnih vlažnih jugozahodnih zračnih tokovih in ciklonom v severnem Sredozemlju. Po poročanju meteorologov iz Srbije, je v časovnem intervalu 36 ur padlo več kot 200 litrov dežja na m2, kar je nekajkrat več kot je povprečje za ves mesec maj.

Predvsem škoda, ki jo poplave povzročajo, pa je tudi posledica človeških dejanj, kot je sistematska regulacija rek v nižinah oziroma njeno preusmerjanje v ravne kanale, sekanje obalne vegetacije pa le še dodatno poslabšuje težavo. Naravna poplavna področja se ločujejo od rek, izsušujejo ali urbanizirajo. Tok reke se s tem pospešuje, regulirana rečna struga pa ne more sprejeti ogromne količine vode in samo vprašanje časa je, kje se bo razlila.[2]

Podnebne spremembe spreminjajo vzorce padavin

Strokovnjaki Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), ki deluje pod pokroviteljstvom Organizacije združenih narodov (OZN) so na srečanju marca letos ugotavljali, da bodo podnebne spremembe spremenile vzorce padavin.

Zato bo posebej v Evropi tveganje za poplave bistveno večje, obenem pa se bo na sušnih in gosto poseljenih območjih povečalo tveganje za sušo. V svojem poročilu, pri katerem je sodelovali več kot 300 strokovnjakov iz 70 različnih držav, so zapisali, da so poplave, vročinski valovi in suše med ključnimi tveganji globalnega segrevanja. To bo predstavljalo največje tveganje ljudem v prihodnosti.[3] 

Nedavno poročilo je pokazalo, da se bo do leta 2050 podvojila pogostost težkih poplav po Evropi. 

Kaj lahko storimo?

Znanstveniki IPCC so v svojem poročilu dodali, da bi s takojšnjimi ukrepi za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v naslednjem obdobju lahko vplivali ni zmanjševanje možnih posledic do konca tega stoletja.

Tako v članku trdi tudi doktor Klemen Bergant, ki pravi, da še vedno lahko vplivamo na to, kako izrazite bodo spremembe v prihodnosti ter kako se bomo nanje prilagodili. Po njegovem mnenju je to izziv tudi za vsakega posameznika. Tako nam je klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj v enem od pogovorov za naš interni časopis Obzornik predlagala, da naj si vsak zase izračuna svoj vpliv na okolje, saj imamo verjetno redki predstavo, koliko sploh prispevamo k podnebnim spremembam. Razmeroma potraten evropski stil življenja v povprečju porabi vsaj 130 kWh na dan na osebo, Američan že približno 250 kWh. Vrednost, ki je primerljiva s trajnostno rabo energije, pa naj bi bila za več kot pol manjša.

Blažitev podnebnih sprememb so človeška dejanja, ki zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov (v nadaljevanju TGP) ali povečujejo ponore TGP, medtem ko pomeni prilagajanje podnebnim spremembam omilitev škode, ki jo povzročajo podnebne spremembe, ali začasno izkoriščanje pozitivnih učinkov. Blažitev ima globalni pomen, prilagajanje deluje lokalno (Intergovernmental Panel on Climate Change, 2007).

Izziv tudi za zavarovalnice

Vsega zgoraj zapisanega se zavedamo tudi zavarovalnice. Spremljamo spremembe in škodno dogajanje, ki je posledica vremenskih razmer. Omenjene vremenske spremembe vplivajo tudi na nas in naše poslovanje, ko se povečuje uveljavljanje zavarovanj za kritje vedno pogostejših in izrazitih dogodkov. Prilagajamo vsebino produktov v želji, da bi čim bolj stopili naproti našim zavarovancem in jim ponudili večjo varnost v primeru naravnih nesreč. Hkrati pa opažamo, da je nujno tudi osveščanje posameznikov o pomenu dobrega premoženjskega zavarovanja in delovanje v smeri zmanjševanja našega CO2 odtisa.

[1]Vir: http://ec.europa.eu/clima/sites/campaign/pdf/climate_change_youth_sl.pdf
[2]Vir: http://biologija.com.hr/modules/AMS/article.php?storyid=9508
[3]Vir: http://www.telegraph.co.uk/earth/environment/climatechange/10733735/IPCC-report-global-warming-to-increase-heatwaves-flooding-and-conflict.html