Ko hobi postane služba in obratno

Tako prvi kot drugi se temeljito pripravijo na začetek motoristične sezone. Le-ta jim vsako leto znova predstavlja izziv. Ljubiteljski motociklisti že pozimi načrtujejo poti, se psihofizično pripravljajo in negujejo motocikel, spomladi pa med drugim poskrbijo za menjavo pnevmatik, pogonske verige, uredijo kombinezon, čelado in nestrpno pričakujejo prvi sončni vikend.  Podobno je pri motoristih reševalcih in motoristih policistih, ki so prisotni na cestah nekje od aprila do oktobra. Za vse pa je pomembno, da pred začetkom sezone umirijo svoja pričakovanja in mirno ter premišljeno opravijo prve kilometre.

Vožnja z motorjem spada med nevarnejše, a s previdnostjo in predvidevanjem vseh mogočih situacij motoristi marsikatero nevarnost lahko preprečijo. Vsakoletna praksa in statistike kažejo, da so motoristi najbolj ranljiva populacija v prometu, ki so prevečkrat žrtve hudih prometnih nezgod. Pred vsako sezono je zato priporočljivo, da motoristi in motoristke obnovijo svoje znanje in s tem  dvignejo raven vožnje, pa naj bodo to ljubiteljski motoristi ali motoristi, ki poklicno rešujejo življenja.

Slednji so nepogrešljivi, saj se nesreče ne dogajajo le na cesti, temveč tudi v varnem zavetju doma in v naravi.  Dejstvo je, da motoristi reševalci s hitro odzivnostjo in strokovno usposobljenostjo nesebično pomagajo v primeru nezgod. Njihove odlike pridejo do izraza predvsem tam, kjer se povečuje odstotek preživetja, saj je njihova močna točka okretnost vozila in hiter odzivni čas. Reševalec na motorju ima običajno pet minut prednosti pred reševalnim vozilom. To pomeni, da je na primer možnost preživetja pri srčnem zastoju večja za kar 50 odstotkov. Največjo prednost pri posredovanju motorista reševalca imajo tako predvsem ljudje z zastojem srca, saj v tem primeru resnično odločajo sekunde.

V letu 2013 so reševalci na motorjih v ljubljanski regiji, ki pokriva kar 14 občin, opravili 520 intervencij, v  Mariboru pa 345. Slednji so kar 188-krat posredovali zaradi internističnih obolenj, zastrupitve s prepovedanimi substancami, hudih pljučnih bolezenskih stanjih, alergijskih reakcij in srčnega zastoja. Oskrbeli so 114 poškodovancev z različnimi poškodbenimi stanji – od lahkih do hudih telesnih poškodb zaradi prometnih nesreč. Posredovali so tudi pri nezgodah pri delu in  športnih aktivnostih in 40-krat tudi v primeru različnih poslabšanj psihičnih obolenj, celo pri samomoru. Samo  trikrat se je intervencija izkazala za nepotrebno.

Osvežitvi vozniškega znanja in preizkusu sposobnosti voznikov na dveh kolesih v različnih kritičnih situacijah je bil namenjen tudi nedeljski dogodek »Motoristi za motoriste«.  Udeleženci so se poučili tudi o tem, kako pomembno je biti hitro na kraju nesreče oziroma pri vseh intervencijah, v katerih so ogrožena življenja. Kako pomembno je v najkrajšem možnem  času oskrbeti poškodovanca oziroma bolnika, pa je bržkone jasno vsem.  Utrinki z izobraževalno-dobrodelnega dogodka v AMZS Centru varne vožnje na Vranskem so zajeti v kratkem filmu.